• Lucka Zabkar

Od teh številk se mi zvrti

Updated: May 28, 2019

Extract: These numbers make my head spin


This article is about the financial side of attending dog shows.

If you would like an English version please let me know.



Danes sem se lotila svojega privatnega finančnega poročila za preteklo leto in misel mi je preskočila na to, koliko je moja družina vložila v to, kar imamo najraje, v naše šnavcerje. Glede na to, da je strošek za nakup dobrega mladiča pri res dobem vzreditelji zame samoumeven, o tem ne razmišljam. Prav tako bom zanemarila sicer kar pomembne stroške, vezane na zdravje (ne samo osnovna cepljenja ter morebitne bolezni, ki se zgodijo vsakemu, pač pa tudi serija raznih testov in sistematičnih kontrol) in šolanje, saj so ti nujni. Nakup dobrega mladiča, njegovo zdravje in permanentno šolanje so zame pač obveznost, če sem si psa omislila.


Pa naj preskočim na svojo strast: razstavljanje. Rastavljati sem pričela šele pred 15 leti, čeprav imam pse preko 30 let. Svojega prvega razstavnega psa, to je bil res lep črni srednj šnavcer Tobi, sem peljala na ogled samo zato, ker me je tja zvlekla moja sestra, ki je tedaj že bila prekaljena vzrediteljica in razstavljavka nemških bokserjev. Nadaljevala sva na manjših slovenskih razstavah in nato, logično, še v Avstriji in na Hrvaškem. In je steklo, ker sva bila vedno boljša. Tako se je odvrtelo 15 adrenalinskih let in, če naredim rekapitulacijo, sem s tremi psmi obiskala 171 razstav v 7 državah in več ali manj od vsepovsod prinesla zavidljive ocene in odlične rezultate. Ogromno sem spoznala, se ogromno naučila ter neizmerno veliko pridobila - nematerialnega.


Razmišljam, kako bi opredelila strošek tega mojega ne ravno poceni konjička. Pustimo stroške mojega in pasjega gruminga, vselej kakšne nove hlače, suknjič ali vsaj čevlje (samo za ring, seveda). Osredotočila se bom izključno na prijavnino, spanje, bencin. Ker so bile destinacije zlasti v zadnjih nekaj letih večinoma oddaljene 700 + km, moram nekako počez oceniti tudi ta strošek. Recimo, da je torej v povprečju ena razstava stala 250 eurov, čeprav so posamezne od tega vsaj petkratno odstopale (npr. 5 dni za evropsko razstavo v Bruslju je terjalo davek okoli 1200 eurov). In torej, če preračunam to verjetno podcenjeno oceno, pridem do zaključka, da so samo razstave pojedle 42,750 evrov. Mati mila!!!!


Veselje in strast sta res drag šport. Ne obžalujem pa niti centa, da ne bo pomote, samo zanimivo se mi zdi končno naliti si čistega vina.


Pravzaprav mi gre res lahko zelo iskreno na smeh, ko o razstavah zelo modro razpravljajo tisti, ki so okusili nekaj majhnih razstavic v neposredni soseščini in so seveda zato že povsem prekaljeni in vedo vse, tudi več od sodnikov.







© 2017 by Lucka Zabkar

  • Facebook Social Icon