Extract: My way of grooming schnauzers.
This article represents my way of grooming my dogs. If you would like an English version, please let me know.
Po malo več kot 30 letih življenja s šnavcerji prihajam v obdobje, ko sem prepričana, da bi morali vsi, ki imamo te pasme, znati vsaj približno skrbeti za dlako ali pa vsaj zelo dobro vedeti, kaj ta dlaka zahteva. Mineva tretje leto, od kar pri našem pasemskem klubu organiziramo delavnice vzdrževanja dlake in oblikovanja šnavcerja. Ideja se je porodila povsem logično iz dveh razlogov: ker smo videvali vse preveč psov, ki so si zaslužili bolje in več in ker sem se sama iz lastne izkušnje naučila, da zgolj občasni obiski pri pasjem frizerju ne morejo dati enako dobrega rezultata, kot če se za dlako skrbi redno tudi doma.
Na delavnicah, ki so glede časa absolutno preskope, znanja željnim lahko zgolj posredujemo osnove. Štiri intenzivne ure niti približno niso dovolj, da bi se dalo naučiti vsega, vendar vsak, ki ima voljo, dobi na delavnici vendarle dovolj osnovnih informacij, da začne delati sam, da eksperimentira in poišče najboljši način dela za svojega psa.
Tu ni bližnjic. Dobri grumerji šnavcerjev so v svojo odličnost vložili leta in leta dela, praviloma brez vsake tuje pomoči. Zato so to praviloma vzreditelji šnavcerjev, ki ves čas delajo z isto pasmo in vedo, da urejenost psa in dobra kondicija dlake prispeva k višji vrednosti njihovih psov. Tipika delanja šnavcerja je namreč zelo posebna, zelo drugačna od urejanja drugih pasem. Tudi ni nobenega »uradnega izobraževalnega programa« za te pasme. Zato je tudi izjemno malo pasjih frizerjev, ki so temu izzivu kos. A kaj, ko še tako dober pasji frizer ne more narediti iz dlake tega, kar lahko naredi vsak lastnik sam z rednim delom doma.
Ne trdim, da sem odlična pri skrbi za dlako, zlasti, ko govorim o oblikovanju. Ogromno se moram še naučiti, toda menim, da vem že veliko, saj je za menoj kar nekaj let trdega dela in dobrih ter slabih izkušenj, iz katerih sem se naučila največ. Največ ali skoraj vse so me naučile pasje razstave, predvsem prva svetovna, kjer sem tekmovala s svojim psom. Tam ni odpuščanja. Ne smem pa spregledati dveh čudovitih žensk, brez katerih bi ne bila, kjer sem danes. To sta ga. Rossana Stanislao, vzrediteljica enega mojih psov, in ga. Mojca Svetličič, s katero sva sodelovali od davnega dva tisoč četrtega do nedavnega, ko je prenehala voditi svoj studio za male živali v Ljubljani. Obe sta izjemno sposobni, močni in aktivni ženski z ogromno znanja, ki sta ga sem in tja podelili z menoj in sta pravzaprav edini osebi, ki sem ali bi jima zaupala v »delo« svoje pse. To, kar sta delili z menoj, je zame neprecenljivo.
Prva tretjina mojega šnavcerskega obdobja je bila okronana z mojim popolnim neznanjem o dlaki. Imela pa sem neizmerno srečo, da je moja prva šnavcerka že na samem začetku prišla v roke g. Janezu Klemenčiču, ki je slovel po tem, da šnavcerje izključno trima. Kasneje, z leti, sem pričela postopno skrbeti za dlako sama, dopolnjevala pa me je Mojca, ki je leta in leta natančno pripravljala dlako mojih razstavnih psov. Ko je Mojca prenehala z delom, sem bila prisiljena začeti v celoti delati sama in ker so moji psi bili tedaj v obdobju intenzivnih razstav širom Evrope, ni bilo prilike za poskuse. Šlo je zares. In je šlo.
In zdaj k bistvu tega prispevka: vsakemu, ki prihaja na naše delavnice ali tistim, ki ne pa mi vsaj malo verjamejo, polagam na srce: učite se, delajte, delajte sistematično (kar je sinonim za »najbolj prijazen način« do vašega šnavcerja) in, če je le mogoče ter imate voljo, delajte po principu »rolling coat«.
V nadaljevanju bom na kratko opisala dlako šnavcerja, kaj se zgodi, če ne odstranjujemo podlanke in kako delati.
MALO O DLAKI ŠNAVCERJA
Dlaka šnavcerja je sestavljena iz močnejše krovne dlake, ki gre skozi različne cikluse rasti in, ko raste, postaja debelejša in temnejša (spreminjanje debeline, trdote in barve na isti dlaki, plasti različno dolgih krovnih dlak) in podlanke. Taka dlaka zahteva redno vzdrževanje (izčesavanje, puljenje), sicer postane matirana, mehkejša in se zabije.
Rast krovne dlake ima 4 faze:
1. ANAGEN – lasni mešiček vstopi v fazo aktivne rasti
2. CATAGEN – dlaka preneha rasti, zunanja korenina se pritrdi na dlako
3. TALOGEN – dlaka miruje, ne raste niti nima tendence, da bi izpadla
4. EXOGEN – dlaka izpade in nova dlaka prične rasti
Krajšanje dlake z rezanjem (britje s strižnikom, rezanje s škarjami, poškodovanje dlak zaradi nepravilne uporabe nožka za trimanje ipd.) vodi v poslabšanje kakovosti dlake in s tem tipičnega izgleda psa. Zmanjšuje njegovo naravno sposobnost, da ohlaja telo. Druga huda posledica je lahko, da se dlaka začne vraščati, opazimo lahko področja, kjer dlaka sploh ne raste, pri nekaterih pa podlanka prične rasti hitreje od krovne dlake ali se podlanka zabije. Rezanje dlak tako lahko slej ko prej privede do težav s kožo.
Na https://petmassage.com/the-dogs-undercoat/ sem našla znanstveno dokazano hudo posledico za zdravje šnavcerja, če se podlanka ne odstranjuje ali če se pes brije:
A: Dlaka po puljenju zrele krovne dlake in pravilnem izčesavanju podlanke (praktično brez podlanke):
Hladen zrak doseže kožo psa in z lahkoto kroži ter ohlaja telo psa, koža psa odbija sončne žarke:
B: Dlaka z zmerno podlanko:
Pretok hladnega zraka med dlako je bistveno otežen in, ko prične podlanka še bolj rasti, je blokiran. Podlanka absorbira sončno toploto, nastane nevarnost pregretja psa.
C: Dlaka s preraščeno podlanko preprečuje kakršen koli tok hladnega zraka in močno absorbira toploto iz sončnih žarkov. Zelo hitro pride do toplotnega udara psa.
D: Dlaka je porezana / pobrita. Hladen zrak sicer kroži nad kožo, a sončni žarki prodirajo v kožo in ne glede na tanko plast dlake pride do pregretja. Pasja koža ima le od 6 do 10 plasti (za primerjavo: človeška ima 16 do 20 plasti) in zelo verjetne so sončne opekline.
Dlaka šnavcerja ne sme biti krajšana z rezanjem, ampak se samo odstranjujeta podlanka in zrela krovna dlaka, ki ima tendenco, da odpade sama (je v fazi EXOGEN). S tem se vzpodbuja:
• rast dobre trde dlak s pravo teksturo in tipično barvo,
• dlaka bolje odbija umazanijo in vodo,
• se vozlja manj od ostrižene,
• je vidno v plasteh in daljša kot pri porezani.
Rezanje dlake vodi v
• puhasto, kodrasto,
• zmehčanje, izgubo barve,
• prekomerno izpadanje.
Čeprav je na trgu ogromna izbira raznih orodij za delo na dlaki, je pravzaprav pomembno predvsem:
• da poznamo osnovne tehnike izčesavanja podlanke ter imamo v ta namen en fini in en grobi trimer, ki nam dobro sedita v dlani, in s katerima vselej izčešemo podlanko iz celega telesa in glave (najprej uporabimo grobi trimer in nato isto ponovimo še s finim trimerjem, dokler ne izčešemo vse podlanke),
• da imamo močno roko in prste, s katerimi populimo najdaljšo krovno dlako, ki je že v fazi EXOGEN; lahko si pomagamo z gumijastim naprstnikom, lateks rokavicami ali kredo za boljši oprijem,
• da imamo kamen, s katerim ob koncu zgladimo celega psa ter s tem odstranimo nekatere krovne dlake, ki smo jih spregledali in še nekaj podlanke,
• da imamo pred seboj točno sliko oziroma predstavo svojega psa, vse njegove pomanjkljivosti in prednosti (ker z odstranjevanjem podlanke in krovne dlake tudi oblikujemo silhueto psa),
• da to počnemo redno vsak teden.
Opisano so osnove »rolling coata«, katerega zagreta zagovornica sem. Pes je na ta način vselej v najboljši kondiciji, njegova dlaka je vedno optimalno dolga in gosta – za razliko od takrat, ko mi je psa urejala samo grumerka in je imel po urejanju prekratko dlako, potem nekaj časa ravno pravšnjo, nakar se je znašel ponovno v fazi s preveč dlake in s slabim izgledom – pa smo vajo ponovili.
Pomembno pa je vedeti:
• da bo izgled dlake, ko se prične s to tehniko, najprej slabši, preden se začne izboljševati, dokler ne doseže in obdrži najboljšega možnega stanja,
• da se najboljša mogoča dlaka, ki jo je mogoče doseči samo s to tehniko, ne zgodi čez noč - traja nekaj mesecev, da se rast vseh dlak „umesti“ v pravem ciklu ter
• da ta način dela zahteva disciplino.
Comments