ŠNAVCERJI IMAJO HIPOALERGENO DLAKO IN NE PUŠČAJO DLAK – MIT ALI RESNICA?

Za uvod naj omenim, da nobeden od treh FCI standardov, ki opisujejo vse tri pasme šnavcerjev, ne govori o hipoalergeni dlaki ali o tem, da šnavcerji ne puščajo dlak. To poudarjam zato, ker je moje razmišljanje zasnovano izključno na lastnih izkušnjah z mojimi psi.

Večino svojega življenja sem preživela s šnavcerji – pritlikavimi in srednjimi. Z velikimi nimam osebnih izkušenj. Ko sem se pred leti odločila, da družino dopolnimo s pritlikavo poper-sol šnavcerko, je k odločitvi pomembno prispevalo tudi splošno prepričanje, da je dlaka šnavcerja hipoalergena in da ne pušča dlak.

Kar se tiče hipoalergenosti, ne morem podati ne potrditve ne zanikanja. Zaradi mojih psov nihče ni imel težav, kot so kihanje ali druge alergijske reakcije. Morda je to zgolj naključje, morda pa res nismo bili v stiku z nekom, ki bi bil na to občutljiv. Tega ne morem soditi.

Kar pa zadeva puščanje dlake – tukaj se lahko samo nasmehnem.

Vsi moji psi so bili redno trimani, pa so kljub temu vsi puščali dlako. Nekateri manj, drugi več, res pa ne v takšni meri kot na primer sosedova španjelka. Ko nas je obiskala, sem njene dlake sesala še več dni. A kljub temu – dlake mojih psov so bile vedno prisotne: na tleh, na kavču, v avtu in na naših oblačilih.

Izpadanje dlake (tako podlanke kot krovne dlake) je povsem naraven proces, ki ga sama imenujem kar »samoobnavljanje kožuha«. Če je dlaka kakovostna – še posebej zelo dobra – bo koža sama od sebe izločala vse, kar je odveč. Verjetno je bilo tako tudi nekoč, ko je bil šnavcer predvsem dvoriščni kmečki pes in spremljevalec svojega gospodarja. Takrat se z dlako ni nihče posebej ukvarjal – morala je biti preprosto dovolj dobra, da je pes zdržal vse pogoje.

Kako je z izpadanjem dlake pri šnavcerjih, ki jih strižejo ali brijejo, ne morem govoriti iz lastnih izkušenj. Predvidevam pa, da lahko pride do določenih težav, saj se s tem prekine naravni cikel »samoobnavljanja«.

Lahko pa zelo konkretno govorim o dlaki, ki se neguje s trimanjem (puljenjem) in izčesavanjem podlanke. Na podlagi svojih psov lahko povzamem:

• Trša kot je dlaka in krajša kot je podlanka, lažje dlaka sama izpada – in posledično jo opazimo več povsod okoli sebe. To je zame najbolj kakovostna dlaka. In tu se pojavi zanimiv paradoks: boljša kot je dlaka, bolj konstantno je njeno izpadanje. Po trimanju se to sicer za nekaj dni umiri, nato pa ponovno postane opazno.

  
  

• Bolj kot je dlaka večplastna (resasta, različnih dolžin), bolj enakomerno izpada – vendar v manjših količinah kot pri dlaki z manj plastmi. Število plasti dlake različnih dolžin je odvisno od hitrosti rastnega cikla posameznega psa, ob upoštevanju ritma puljenja mrtve dlake.

  
  

• Mehkejša kot je dlaka (tanjša krovna dlaka in močnejša podlanka), manj dlak bomo našli na oblačilih in po prostoru. Sliši se paradoksalno, a drži. Še posebej, če je dlaka daljša. Lahko bi rekli, da »slabša« dlaka pomeni manj vidnega izpadanja – vendar takšna dlaka ne nudi želene zaščite in ni tipična za pasmo.

TL;DR (na kratko)

• Šnavcerji nimajo potrjene hipoalergene dlake v standardu.

• Dlako puščajo – nekateri manj, drugi več.

• Boljša kot je dlaka, bolj konstantno izpada. 

• Manj vidno izpadanje pogosto pomeni slabšo kakovost dlake.

• Trimanje ne prepreči izpadanja – ga samo obvladuje.

In za konec – brez olepševanja

Če si želimo šnavcerja takšnega, kot naj bi bil – z močno, zaščitno in kakovostno dlako – potem moramo sprejeti tudi del realnosti, ki pride zraven.

Dlaka se obnavlja.

Dlaka izpada.

Dlaka živi.

In ja – tudi konča na kavču.

Zato lahko brez zadržkov zaključim:

Trditev, da šnavcerji ne puščajo dlak, ni resnična. Gre za mit.

Na fotografiji je podlanka, ki je bila po dveh dneh (ponovitev postopka) skrtačena le s slicker krtačo krtačo. Dnevi postajajo toplejši in očitno ni potrebe, da je tako gosta kot v hladnih zimskih dneh, ko psa greje podobno kot nas ljudi zimski plašč.