GROOMING ŠNAVCERJA: PRISTOP K REDNEMU VZDRŽEVANJU IN RAZSTAVNI PRIPRAVI

Prevod prispevka GROOMING THE SCHNAUZER:  APPROACH TO REGULAR MAINTENANCE AND SHOW PREPARATION

V zadnjem času se vse pogosteje srečujemo tudi z upravičenimi razpravami, ki nasprotujejo »pretiranemu urejanju« razstavnih psov in zagovarjajo koncept popolnoma naravne predstavitve psa na razstavah. Takšna stališča, čeprav morda na prvi pogled izhajajo iz etične skrbi za dobrobit živali ter iz prepričanja, da mora razstavni kinološki sodnik znati prepoznati kakovost psa glede na standard, ne glede na njegovo urejenost, pogosto temeljijo na površnem razumevanju funkcije pasjih razstav.V tem prispevku želim osvetliti razliko med običajnim – nujnim – vzdrževanjem psa in strokovno razstavno pripravo ter utemeljiti, zakaj slednje ni manipulacija, temveč orodje za optimalno predstavitev naravnih lastnosti pasme.

Da pa moje mnenje ne bi bilo napačno razumljeno, posebej poudarjam, da priprava na razstavo nikakor ne pomeni uporabe kemikalij za spreminjanje barve ali strukture dlake. Prav tako dejstvo, da bo morda pes na razstavi izpostavljen dežju ali celo blatu, ne izniči razstavne priprave. Gre zgolj za to, da psa predstavimo kar najbolj urejenega – torej v njegovi naravni kakovosti, vendar v najboljši možni izvedbi.

Izpostaviti moram, da ni nobenih "uradnih" navodil, kako mora biti šnavcer zgruman. Imamo samo FCI standard, ki pove, kakšna naj bi dlaka bila. Torej, ko je pes izpostavljen ocenjevanju, naj bi ocenjevalec zgolj ocenil, če je dlaka po standardu ali ne in ne, kako lepo je "počesan".

Ko bom naslednjič prejela pripombo sodnice ali sodnika, da bi lahko bil moj pes bolje zgruman, ga bom prosila, naj sodi glede na določbe standarda (ideja pa ni moja, temveč prihaja od Büchner Regazzoni Bernarda).

REDNO VZDRŽEVANJE ŠNAVCERJA: NARAVEN, A STRUKTURIRAN POSTOPEK

Šnavcer je pasma z žimasto, dvojno dlako, ki zahteva redno vzdrževanje. Genetsko tipična dlaka ima trdo krovno dlako in mehkejšo podlanko, ki se učinkovito obnavljata le, če je stara, mrtva dlaka odstranjena skupaj s korenom. Za ohranjanje zdrave kože, ustrezne teksture dlake in čistega videza psa zadostuje redno ročno trimanje vsakih šest do osem tednov, odvisno od posameznega psa.

Obseg puljenja krovne dlake in odstranjevanja podlanke se pri tem postopku prilagaja dejanskemu stanju psa, saj sta gostota in cikel menjave dlake povsem individualna. Ob vsakem trimanju se odstrani znatna količina krovne dlake, zato ostane manj slojev v različnih fazah rasti. Takšen način vzdrževanja je povsem primeren za pse, ki niso v razstavni karieri, a želimo (ali moramo) vseeno ohranjati pasemsko značilno podobo in kakovost dlake.

RAZSTAVNA PRIPRAVA: POUDAREK NA RITMU, SLOJEVITOSTI IN ESTETIKI

Ko govorimo o razstavni pripravi, se tehnika in pogostost groominga bistveno spremenita. Da bi bil šnavcer na razstavi predstavljen v optimalni obliki – s čim več sloji čvrste, čim bolje pigmentirane krovne dlake – mora biti trimanje ritmično, bistveno pogostejše in opravljeno z občutkom oziroma »lahko roko«. Idealno se izvaja vsakih sedem dni, pri čemer se izpuli le tista dlaka, ki je dozorela in tik pred izpadom. Dlaka se grabi izključno na svojih najdaljših konicah, nikakor pa bližje koži, kot pri običajnem, bolj temeljitem trimanju. Količina izpuljene dlake je zato občutno manjša, posledično pa se ohrani precej več slojev v različnih fazah rasti – kar daje dlaki volumen, gostoto in želeno teksturo.

Teden ali dva pred razstavo se postopek še dodatno prilagodi: pulijo se le posamezne dlake, ki štrlijo iz želene linije, podlanka se previdno in delno izčeše, detajli, kot so obrvi, brki, vratna linija, podgrlina, uhlji, zadnji del stegen, šape in drugi elementi pa se natančno oblikujejo.

S tem ne spreminjamo anatomije psa, temveč estetsko dopolnimo tisto, kar pasemski standard že zahteva: urejenost, čiste linije, pravilno teksturo dlake in izrazit pigment.

Pri tem pa ni nepomembno, ali je pes zgolj higiensko vzdrževan ali tudi strokovno oblikovan in estetsko dovršen. Pomemben del razstavne priprave je natančna obdelava prehodov na mestih, kjer dlaka raste v različnih smereh – na primer na vratu ali zadnjem delu stegen. Čiste, jasno definirane linije in prefinjeni detajli ustvarijo celostno, uravnoteženo podobo psa, ki ustreza tako funkcionalnim kot tudi vizualnim kriterijem razstavnega ocenjevanja.

Čeprav gre pri razstavah primarno za ocenjevanje skladnosti s standardom, ne gre zanemariti dejstva, da sodniki pri izbiri zmagovalca pogosto odločajo med več enako odličnimi primerki na podlagi celostne predstavitve. Saj gre nenazadnje za naziv »šampion v lepoti« (ang. Beauty Champion) – in prednost bo praviloma dobil tisti pes, ki je ne le standardu najbolj ustrezen, ampak tudi najbolje pripravljen in estetsko predstavljen.

GROOMING NI MANIPULACIJA, TEMVEČ SPOŠTOVANJE STANDARDA

Nobeni predpisi FCI ali drugih kinoloških zvez ne zahtevajo, da so psi na razstavah predstavljeni povsem naravno – pričakuje se, da so prikazani v najboljši možni luči znotraj okvirov pasemske tipičnosti. Grooming je pri šnavcerjih nepogrešljiv del tega procesa – ne kot sredstvo za prikrivanje napak, temveč kot način za predstavitev naravno danih lastnosti v njihovi najboljši izvedbi.

Sodobna kinološka stroka poudarja pomen tehnik, ki spoštujejo naravno strukturo dlake in psa ne poškodujejo. Kot opozarjajo tudi specialisti za pasmo šnavcer (npr. Anne Carlström, Svenska Schnauzer-Pinscherklubben, 2021), je trimanje veščina, ki zahteva znanje o rasti dlake, koži, sezonskih vplivih in individualnih lastnostih psa – in ni nikakršno izkrivljanje narave, temveč sestavni del pasemske nege.

ZAKLJUČEK

Pri šnavcerju, kjer kakovost in pigmentacija dlake tvorita pomemben del standarda, je strokovni grooming nujen tako v vsakdanjem življenju kot na razstavnem parketu – le namen in ritem sta različna.

Če je vsakodnevno vzdrževanje primerljivo s skrbjo za osnovno higieno in udobje, je razstavna priprava podobna udeležbi na lepotnem tekmovanju: ne gre za preoblikovanje, temveč za natančno predstavitev vseh naravnih atributov v njihovi najboljši izvedbi.